Zakaj izvedba preventivnih delavnic? Prepoznani dejavniki tveganja pri ciljni skupini:

• Prekomerna in neprestana uporaba sodobnih komunikacijskih pripomočkov (telefoni, tablice, socialna omrežja).
• Prikrito in odkrito medvrstniško nasilje, ki ga običajno odrasli ne opazijo, oziroma ne »zmorejo« ali ne želijo opaziti (izločanje, osamitev, ustrahovanje, grožnje …).
• Osamljenost / pomanjkanje prijateljev/ občutek nepripadnosti skupini.
• Nizka samopodoba in temeljni občutek lastne vrednosti.
• Učenci, ki imajo težave z vedenjem, postanejo problem za učitelja in posledično se problem vedenja prenese na dinamiko celotnega razrede. Dejavnik tveganja je v tem primeru neprimerno vedenje med in po pouku.
• Pomanjkanje možnosti za izkustveno učenje in s tem zavedanja posledic svojih dejanj.
• Absolutno pomanjkanje protokolov, kako pristopiti, kaj narediti, ko pride do konfliktne situacije.
• Nesprejemanje drugačnosti (učenci iz drugih kulturnih okolji, tuje govoreči učenci …).
• Zaprtost vase in nezaupanje drugim (prijateljem, učiteljem, staršem …).
• Temeljno nezaupanje in izrazito negativen pogled na življenje in sebe (občutek, kot da se je cel svet obrnil proti meni).

Kaj projekt Zavedaj se, spoštuj in spregovori pri učencih spodbuja? Kako se spopadamo z dejavniki tveganja?

• Krepitev lastne vrednosti učencev skozi igre in dejavnosti, ki spodbujajo iskanje pozitivnih lastnosti pri sebi in svojih sošolcih, npr. podajanje žoge: »Žogo podam tebi, ker si …«, in poveš pohvalo, oziroma poveš, kaj ti je pri sošolcu všeč, zakaj ga ceniš.
• Spregovorimo o nasilju v šoli na način, da učenci povedo svoje lastne izkušnje po načelu vsak govori o sebi in svojih občutkih.
• Izvedba tihih in odprtih razrednih sociogramov, ki omogočajo vpogled v razredno dinamiko in dajo uvid o vključenosti posameznika v razred.
• Izvedba igre osebno ogledalo, kjer si učenci medsebojno pišejo le pozitivne lastnosti, ki jih cenijo pri drugem (takšno ogledalo učenec shrani in ga uporabi, ko mu je težko).
• Posredovanje znanja za ravnanje v konfliktnih situacijah: iskanje alternativnih »sprejemljivih« oblik vedenja v konfliktnih situacijah. Konkreten opis takšnih situacij in preigravanje igre vlog.
• Zavedanje, da ima vsako naše dejanje posledico in vsaka nastala situacija več možnih rešitev. Izkustveno učenje skozi interaktivne igre.
• Tu izvajamo posebno igro, kjer učencem opišemo različna dejanja, oni pa sami ugotavljajo, kakšne so posledice dejanj.
• Ocena svojega lastnega vedenja in predlog za spremembo: učenci pri evalvaciji na koncu povedo, s koliko bi ocenili svoje vedenje, oceno argumentirajo in povedo, kaj je potrebno spremeniti, da bi se naslednjič ocenili z eno oceno višje.
• V preteklosti se je ta pristop izkazal za zelo učinkovito metodo.
• Spoznavanje drugih kultur, navad in običajev. Zavedanje naših predsodkov in stereotipov.
• Interaktivne igre, ki spodbujajo spoznavanje drugih, njihovih lastnosti in navad, iskanje podobnosti z drugimi.
• Delo v različnih skupinah, kjer se menjujejo vloge učencev (vodja, opazovalec, zapisnikar …) in tudi menjujejo skupine, tako da so učenci vedno v mešanih skupinah.
• Odprta diskusija o zaupanju. Učencem predstavimo različne situacije in skupaj ugotavljamo: Komu bi zaupali? Kakšna so tveganja zaupanja? Kakšne so pozitivne posledice? Kaj se zgodi, če držim stvari v sebi – zase?
• Učenje jasnega izražanja svojega stališča skozi igre vlog. Znati reči NE. Znati izraziti svoja občutja.
• Vzpostavitev »delovnega odnosa« varnega okolja, kjer je vsak viden in slišan in lahko izrazi svoje mnenje in občutja. Z učenci vzpostaviti odnos medsebojnega zaupanja.

Program lahko poteka:

• 1 leto,
• 2 leti,
• 3 leta (največji učinki projekta).

Število srečanj in njihov čas prilagodimo posameznim skupinam. Projekt doseže največji učinek pri učencih od 3. do 5. razreda.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo.